Nafta Lendava: 80 let podjetja, ki je zgradilo mesto – in ki ga je mesto letos pozabilo
Ko je 21. decembra 1945 v Dolnji Lendavi uradno začel delovati obrat z imenom »Izvori nafte Dolnja Lendava«, si nihče ni mogel predstavljati, da se začenja zgodba, ki bo za naslednja desetletja temeljno zaznamovala gospodarski, socialni in tehnični razvoj celotnega Prekmurja. Zagon prvega naftnega obrata po drugi svetovni vojni ni bil le tehnični dosežek, temveč začetek industrijske identitete Lendave – identitete, ki bo preživela vzpone, padce, politične pritiske, sanacije, propad in preobrazbe.
Letos mineva 80 let od tistega dne, ko se je na območju Lendave začela pisati naftna zgodovina. Toda letošnji jubilej je minil v tišini, brez občinskih slovesnosti, brez razstav, brez javnega spomina. V nasprotju s tem je na primer Mura iz Murske Sobote ob svojem jubileju doživela širok regionalni odziv, medijske objave in uradne dogodke. V Lendavi pa je eno najpomembnejših podjetij v zgodovini mesta ostalo – vsaj letos – pozabljeno.
Začetki: med vojno škodo, raziskavami in tehnološkim pogumom
Lendava je svojo naftno pot začela že pred drugo svetovno vojno, ko so na tem območju potekale prve raziskave. Po vojni pa je Jugoslavija nujno potrebovala domače vire nafte in plina. Tako je bil 21. decembra 1945 ustanovljen obrat Izvori nafte Dolnja Lendava, ki je deloval v okviru zagrebškega »Kombinata za nafto in plin«. Začetna leta so bila skromna, polna improvizacij, a tudi pionirskega navdušenja. Lendavčani so se v nekaj letih iz kmetov in rokodelcev prelevili v vrtalce, strojnike, tehnike in inženirje. V Lendavo so začeli prihajati tudi strokovnjaki iz ostalih republih tedanje države. Nafta je tako postala prva velika industrija v regiji.
V petdesetih in šestdesetih letih je prišlo do širjenja obratov, rasti proizvodnje in oblikovanja kompleksne industrijske skupine, ki je začela zaposlovati na stotine ljudi iz Lendave. Međimurja in Prekmurja.
Čas rasti: ko je Nafta postala simbol Prekmurja
Do sedemdesetih let je Nafta že veljala za eno najpomembnejših industrijskih podjetij v Sloveniji. Ni bila le gospodarski subjekt, ampak celovit sistem, ki je sooblikoval vsakdan regije: gradila je stanovanja, štipendirala generacije mladih, omogočala strokovna izobraževanja, razvijala lokalno infrastrukturo in zagotavljala socialno varnost. Mesto je raslo ob njej in zaradi nje; Lendava je prav prek Nafte doživela urbanizacijo, regija pa je dobila prvi res širok krog strokovnega kadra na področjih energetike, kemije in strojništva. Podjetje je državi zagotavljalo pomembne energetske kapacitete, številnim družinam omogočilo dostojno življenje ter delavcem in strokovnjakom ustvarilo občutek ponosa, pripadnosti in identitete.
Krize, ki so pretresle Lendavo
1. Kriza v osemdesetih letih
Politični pritiski so vodstvo prisilili v prodajo že dobavljene rafinerije. Podjetje je s tem utrpelo približno 30 milijonov dolarjev izgube in razvojni zastoj, ki ga je regija čutila desetletja.
2. Kriza leta 1993
Napačne poslovne odločitve, zgrešene investicije in slab nadzor so Nafto skoraj potisnili v stečaj. Šele državna intervencija leta 1994 je podjetju omogočila preživetje — država je prevzela 45 odstotkov lastništva, 55 odstotkov pa Petrol Trgovina. Ponovni zagon metanolnega obrata je pomenil novo poglavje optimizma, vendar obseg delovanja ni nikoli več dosegel tistega iz zlate industrijske dobe druge polovice 20. stoletja.
Današnji položaj: dediščina brez pravega varuha
Čeprav Nafta danes deluje v bistveno manjšem obsegu kot nekoč, ostaja pomemben del lendavske industrijske krajine. Še pomembnejša pa je njena zgodovinska in identitetna vrednost. Zaradi tega toliko bolj bode v oči, da lokalna skupnost letos ni pripravila niti enega uradnega dogodka ob 80-letnici podjetja, ki je Lendavi zagotovilo razvojno zasnovo sodobnega mesta, regiji prineslo strokovni kader, državi dalo pomembne energetske zmogljivosti ter generacijam ljudi omogočilo dostojno življenje in občutek ponosa.
Ko podjetje z zgodovino, kakršno ima Nafta, obeleži 80 let delovanja, bi to moral biti dogodek, ki združuje mesto, prebudi spomin in opozori na pomen industrijske dediščine – ne le kot del preteklosti, ampak kot temelj identitete skupnosti. Če se tega ne zavedamo, tvegamo, da bodo zgodbe, ki so oblikovale naš prostor, izginile iz kolektivnega spomina.
Zaključek: spomin, ki ga Lendava dolguje sama sebi
Nafta Lendava je bila več kot gospodarska institucija – je zgodba o preobrazbi regije, o tehnološkem napredku, o trdem delu generacij, ki so iz prsti in blata dvignile industrijo nacionalnega pomena. Osemdeset let po svojem začetku je podjetje, ki je Lendavo postavilo na zemljevid, prejelo najmanj, kar si zasluži, pozornost javnosti.
Vprašanje, ki ostaja, pa je preprosto: bo naslednji jubilej dočakala enako tiho, ali bo Lendava končno našla način, da spoštuje svojo lastno industrijsko zgodovino?
