Zakaj se tudi dobra novica v Lendavi spremeni v politični spor?

Odziv Občine Lendava na objavo poslanca Dejana Süča glede financiranja obnove Glasbene šole Lendava naj bi bil po vsebini pojasnilo dejstev. V resnici pa gre za politično motiviran zapis, ki se manj ukvarja z bistvom projekta in precej bolj z diskreditacijo posameznika.

Najprej k osnovam. Dejstvo je, da je Občina Lendava uspešno kandidirala na državnem razpisu in pridobila več kot pol milijona evrov za obnovo dotrajane stavbe glasbene šole. To je dobra novica. Tako za učence, učitelje kot za širšo skupnost. In to bi moralo biti tudi jedro komunikacije z javnostjo.

Namesto tega se občinski odziv hitro prevesi v politično obračunavanje. Poudarjanje, da »posamezni politični akterji pri tem niso imeli neposredne vloge«, je nepotrebno in zavajajoče. Poslanec v svoji objavi ni trdil, da je on osebno pridobil sredstva ali da je razpis vodil. Izrazil je zadovoljstvo, da je država sredstva odobrila, ter se zahvalil vladi in vsem, ki so pri tem sodelovali. Takšna zahvala ne posega v avtonomijo občinske uprave, temveč priznava dejstvo, da brez državnega proračuna obnove ne bi bilo.

Druga točka odziva pa razkrije pravi namen zapisa. Navajanje, kako je poslanec glasoval ob sprejemanju občinskega proračuna, in implicitno obtoževanje, da zato »ni podprl pogojev za prijavo na razpis«, je klasičen primer politične redukcije kompleksnih odločitev. Glasovanje o proračunu je vedno glasovanje o celoti – o prioritetah, postavkah, usmeritvah – in ne zgolj o enem projektu. Takšna interpretacija pomeni poenostavljanje, ki služi izključno političnemu obračunu.

Ob tem je treba poudariti še nekaj: odgovornost za pripravo projektov, prijave na razpise in njihovo izvedbo nosi občinska uprava in vodstvo občine. To je njihova naloga in dolžnost, ne pa posebna politična zasluga, ki bi zahtevala branjenje ali poudarjanje na ta način. Še manj pa je primerno, da se ob pozitivnem razpletu iščejo notranji sovražniki ali se projekt uporablja za obračunavanje z opozicijo.

Če je bila Glasbena šola že desetletja potrebna prenova, potem bi bilo korektno priznati, da gre za zamujeno investicijo, ki je zdaj – končno – dobila zeleno luč. Ne pa ustvarjati vtis, da je šele aktualna oblast edina, ki razume pomen kulture in glasbenega izobraževanja.

Javna sredstva, namenjena šolstvu in kulturi, niso last ene politične opcije. So rezultat skupnega sistema, v katerem sodelujejo država, občine in – da, tudi politiki različnih barv. Namesto delitev bi takšni projekti morali povezovati. Odziv Občine Lendava pa žal kaže, da je politična zamera v tem primeru prevladala nad dostojanstvom javne komunikacije.

Glasbena šola protrebuje prenovo. Javnost pa si zasluži manj političnih zbadanj in več vsebin.