Minilo je 20 let od vrnitve bobra v Slovenijo

V soboto, 7. aprila je potekal mednarodni dan bobrov. Ti so se k nam vrnili pred 20 leti. Odkar so leta 1998 v Sloveniji prvič uradno opazili bobra, velja za zavarovano žival. Tistega leta so ga opazili na sotočju Radulje in Krke. K nam se je vrnil po naravni poti s sosednje Hrvaške. Spada med avtohtone vrste v Sloveniji, ki so zaradi prekomernega lova v 18. stoletju izumrle.

Pred 3 leti so na območju Slovenije prešteli vsaj 60 družin, ki so štele med 300 in 400 bobri.

Bober je žival, za katero je so značilni ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi grla in prebavil. V 16. stoletju so si moški iz njegove kože izdelovali cilindre.

Bobri dosežejo maso 30kg in več, tako da so drugi največji glodalci na svetu. Spadajo med napol vodne živali z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo plavanje. Pri potapljanju zaprejo sluhovod in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. Grlo stisnejo skupaj takoj za jezikom, ustnice pa zožijo tik za sekalci.

Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo.

Toda bober je povzročal tudi škodo! Leta 2016 je v občini Veržej bilo uničenih 32 topolov, oktobra 2015 pa je v lendavski občini uničil skoraj 4 tone koruze v zrnju. Za škodo sta prejela lastnika povrnjenih okrog 500 evrov…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja