Lendava ima novo “ igračo “

Menim, da se nikoli zares ne naveličaš nečesa, kar je bilo ali je, tako velik in pomemben del tvojega življenja. Morda moraš zgolj zavzeti nekoliko distance do tega in tako lahko bolje uvidiš, za kaj pravzaprav gre. Odkrito povedano, posvečam veliko pozornosti gostinsko turistični ponudbi v Lendavi, pa naj bo da sem del nje ali ne. Menim, da je vso ponudbo smiselno obravnavati kot ponudbo na splošno.
Spomnim se iz otroških let, da se takrat, ob soočenju z gostinstvom ni delalo nekih velikih razlik. Šlo je prvenstveno za vprašanje, ali ti je ponudba določenega ponudnika všeč. Hkrati pa je dandanes lažje priti do zelo raznolike ponudbe in se posledično odločiti, kaj ti je dostopno in kaj ne. Zgolj en klik je potreben, da na primer na internetu najdeš ponudnika, čigar ime je nekdo omenil, v skorajda istem trenutku. Nenazadnje je v sodobnosti vsa ponudba prosto dostopna in praktično brezplačna. Nekoč si se moral precej bolj angažirati, da si prišel do določene ponudbe.Tako da, če se ognem ocenjevanju sprememb stanja ponudbe, na kateri sem tudi sam dejaven, bi dejal, da se te same po sebi skozi čas niti niso tako zelo spremenile. Bistvena razlika je po mojem ta, da imajo ljudje danes več dostopa do njih in posledično tega ali onega ponudnika, lažje pripišejo tej ali oni kvaliteti. Kot pri skoraj vsem v življenju, bi tudi tukaj dejal, da ni nobena stvar zgolj dobra ali zgolj slaba in da lahko tisto, kar je dobro, seveda s sabo prinaša tudi nekaj slabega.

Verjetno se tudi vi spomnite prvega zmenka s punco, prvega poljuba, prvega otroka … Kot lendavčan, se verjetno spomnite prvega otroka Lendave, hotela LIPA v Lendavi? V času TOZDov, OZDov, SOZDov so porodne težave bile velike! Od izbire lokacije, urejanje finančne konstrukcije, izbire imena, vodilnega kadra, delavcev … Nekaj pa je bilo jasno: v Lendavi bomo imeli Zdraviliški turizem, karkoli to že pomeni! In obdobje “kruha in iger” se je začelo. Raja je dobila kruh, elita pa je začela igro. Že videno: krožne rotacije in menjave na vodilnih in vodstvenih mestih po direktivi “onih zgoraj”, finančne malverzacije v smislu “kdo bo več”, kvaliteta gostinske ponudbe pa je pod pritiskom povpraševanja končala klavrno. Lokalni veljaki in vodstveni kader hotela niso bili kos razmeram in so nadaljevali v stilu “več ko spijemo, boljši smo”.
In potem … je prišla Elizabeta! Uh, kakšen izziv je ponudila družina Sakač!?? In kakšen karakter je imela ta stavba! Kako ponosno je žarel ta hotel! Mogočna zgradba v centru mesta je bila prevelik izziv, kakor za lokalno tako za širšo stroko, ki pravzaprav nikoli ni zaživela kot hotel. Lastniška struktura se je zelo hitro menjala, gostinska ponudba gostinskega objekta (ne hotela), pa je končala na nivoju okoliških “bufetov”! Še ena “igrača”, čigav namen je rešiti se problemov (beri delavcev), prenesti odgovornost na nekoga drugega … To, da se Lendava baha da ima dva “hotela”, je igra treh opic “ne vidim, ne slišim, ne …”, vseh odgovornih.

In potem … je prišel Vinarium! Veličasten stolp, kot nosilec in znanilec vinsko turistične ponudbe v Lendavi. Kot nekakšeni svetilnik, kažipot do centra lendavske kulinarike, ki naj bi se s kvaliteto bahal izven naših meja v vse tri sosednje dežele. To, da imamo v ponudbi lokalna vina, ”magnetke” in spominke na temo stolpa je premalo. Pričakoval sem nekakšno “ Vitrino Lendavskih okusov ”! Tukaj imam v mislih vse izdelke in pridelke iz našega kraja: iz grozdja: mošt, mlado vino, vino, žganja, sok … iz sadja: sveže sadje, sokove, kompote, čežane, krhlje, žganja, sirupe … iz zelenjave: svežo zelenjavo, vloženo zelenjavo, razne omake … bučno olje, šparglje, med, medico, pecivo na osnovi medu … da o toplih jedeh (pa tukaj ne mislim na Dunajske zrezke, Ciganske pečenke …) in sladicah ne izgubljam besed. Je pa tudi nekaj ponudnikov, ki uporabljajo tehnologije kot so: makro, bio ….
In kje je to, ta svetilnik? Tam kjer je stolp narobe obrnjen (pogled na Lendavo lahko gledamo le iz parkiranega avtomobila, ne pa iz restavracije s kulinaričnimi izzivi pokrajine) … tam kjer namesto Vinskega lista imajo Karto vin … tam kjer natakar ne ve pravilno prebrati ime vina, kaj šele povedati kaj več o vinu … tam kjer natakar pri mizi zabava osebne prijatelje, namesto da opravlja svoje poslanstvo … Dati upravljanje takega reprezentančnega objekta v roke nekomu ki nima kompetenc, je milo rečeno idiotizem! Pomembno je, da se ”oni, tam zgoraj” spet igrajo. Pozabljajo pa, da je v igri ugled lendavske ponudbe vin in kulinarike!

In potem … je tu na novo odprti gostinski obrat v Gledališki in koncertni dvorani. Mesto, kjer se zbirajo petičneži, kulturniki … V glavnem, razgledani ljudje vseh vetrov, ki vedo kaj želijo: ponudbo na višjem nivoju, kvalitetno postrežbo, kakovostno gostinsko ponudbo (vino, pecivo, jedi …) ter spominke in nastanitev pa še kaj … in so za to pripravljeni plačat več! In kaj smo dobili? Mladega najemnika, ki ni gostinec, mlado strežno osebje, ki že zdaj “peša”, cenik pijač, ki je poln napak, torte in pecivo, ki ga pripravlja kdo in kje …??? Izboljšala se je ponudba vin! Sem preveč zahteven, če rečem, da sem pričakoval več? Žal, se je pri lokalnih veljakih spet poigrala misel, da je boljše, da gostinski objekt in gostinska ponudba v omenjenem objektu je, kakršna koli že, kot pa, da je objekt zaprt! Čas bo pokazal, da je bistvo spet bilo zgrešeno! Vse pohvale za pogum, gospod Darko!

Lendava lahko ima vrhunska vina, odlične jedi, deset hotelov, sto restavracij … Pozablja pa dvoje: osnova in ključna dejavnika sta osebje, ki je prvo v direktnem stiku z gosti, ter kvaliteta ponujenega (vina, jedi, nastanitev …). Da o cenikih, jedilnih listih, vinskih listih, vrhunski prezentaciji in postrežbi istega, sploh ne govorimo. Za to, pa so potrebni izobraženi gostinski kadri z izkušnjami in občutkom do gosta. Usluge študentov, pa najeti ob povečanem obsegu dela.
Dajte jim kruha in iger je veljalo nekdaj, dajte jim kruha in iger velja še danes.
Pa se igrajmo …

O. Šerk

Naslovna fotografija: Kristijan Jesenovič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja