Intervju: mag. Anton Balažek

Magister Anton Balažek je bil župan Občine Lendava štiri mandatna obdobja, in sicer od leta 2002 do leta 2018. Zdaj, ko je prevzel vodenje občine novi župan, smo ga prosili, naj se ozre na minulih šestnajst let in nam predstavi svoje delo. 

Letos ste zaključili zadnji mandat županovanja, župan ste bili šestnajst let. V kakšnem stanju prepuščate občino novemu županu v primerjavi s stanjem, ko ste jo prevzeli?

Vsako časovno obdobje prinaša težave in priložnosti. Stanje pred štirimi mandati in danes je praktično neprimerljivo boljše. Veliko smo naredili na vseh področjih, odpravili velike razvojne zaostanke, si postavljali visoke cilje in jih tudi uresničili. Naredili smo vse kar smo znali in zmogli v okoliščinah, ki so nam bile dane.
Novo vodstvo lahko s tem nemoteno nadaljuje. Ima razmeroma dobro izhodišče za nadaljne delo (projekti, stabilne finance, ugled občine, gospodarska rast …). Težko je predvideti, kaj prinaša prihodnje obdobje, zaradi tega smo korektno opisali tudi tveganja, ki smo jih zaznavali pri svojem delu in jih bo treba reševati. Veliko je objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj nekega okolja in zaradi tega dovolite, da odgovor na vaše vprašanje postavim v nekoliko širši kontekst in podkrepim z nekaj podatki.

Obdobje mojega županovanja lahko razdelimo na obdobje prvih dveh mandatov, ki so potekali pred veliko gospodarsko krizo in na obdobje zadnjih dveh mandatov po gospodarski krizi, ko se je vloga lokalne samouprave v Sloveniji zelo spremenila na slabše (velika centralizacija, močna politizacija in poslabšanje medsebojnih odnosov, kot posledica slabega stanja duha v državi, kar se je in se še odraža tudi v lokalnem okolju).
Ob prevzemu prvega mandata smo imeli velike težave s tranzitnim prometom, s privatiziranim komunalnim podjetjem, zastarelo komunalno infrastrukturo (vaški vodovodi, naselja brez kanalizacije, deponija odpadkov v Dolgi vasi, slabe ceste …), propadanjem Nafte Lendava (visoka brezposelnost, brezperspektivnost v celotni regiji zaradi propada podjetja Mura …). Pred mano se je občinsko vodstvo trudilo na novo vzpostaviti sistem lokalne samouprave (razpad velike občine, sprememba političnega sistema). Dobili smo obvoznico Dolga vas (rešitev za Lendavo), pripravljeni so bili projekti za gradnjo kanalizacije in nove srednje šole. Dobil sem ekipo 27 sodelavcev, na računu je bilo približno 1mio SIT (0,5 mio Evrov) in podpisane pogodbe za gradnjo kanalizacije v višini cca 3 mio Evrov z možnostjo delnega črpanja evropskih sredstev. Zadolžitev občine je bila nizka, ker tudi investicijskih vlaganj praktično ni bilo. Finančnega pokritja za gradnjo srednje šole in dokončanje kulturnega doma ni bilo, so pa potekali razgovori s pristojnimi ministrstvi. Grozil je Ustavni spor za ukinitev komunalne takse na mejnem prehodu Dolga vas (ukinitev cca 1 mio evrov letnih prihodkov občine), kar se je tudi zgodilo in občini grozilo s totalno finančno blokado. Imeli smo resne težave s funkcioniranjem čistilne naprave v Čentibi (velik smrad) in s podeljeno koncesijo družbi Lek. Objekti javne infrastrukture (šole, vrtci, nedokončani kulturni dom, sedanja mestna hiša …) so bili v relativno slabem stanju, ker so se v okviru prejšnje občine sredstva namenjala tudi za razvoj Dobrovnika, Črenšovcev, Odrancev, Turišča, Polane itd, Lendava pa se je obravnavala samo, kot ena od njih.
Merjeno po razvojnem indeksu smo bili nekako na repu Slovenskih občin (nekje na 180. mestu). To je bila realnost tistega časa in izziv, ki sem ga zavestno sprejel.
S pomočjo dobrega gospodarjenja, nadzorom nad investicijami, močnega črpanja evropskih sredstev in naklonjenostjo posameznih ministrstev, smo uspešno premagali velike tranzicijske probleme ter gospodarsko krizo pričakali finančno stabilni, relativno dobro organizirani in investicijsko naravnani (projekti na zalogo!). Ostal nam je problem postopnega odmiranja podjetja Nafte Lendava in izgube delovnih mest v okoliščinah že tako visoke brezposelnosti.
Svetovna gospodarske kriza je prinesla močne spremembe, ki se jim je bilo treba prilagoditi. V Sloveniji se je krepil centralizem, lokalna samouprava pa je izgubljala na svoji veljavi.
Investicijskega denarja praktično ni bilo, ukinilo se je 100% financiranje države na področju investicij v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo na narodnostno mešanem območju. Po ukinitvi komunalne takse je to bil nov resen udarec za občinski proračun. Krepila se je vloga političnih in interesnih skupin, ki so po nekem ameriškem vzorcu, vse bolj obvladovale medije ter na našem območju vsiljevale ekološko vprašljive projekte. V takšnih okoliščinah smo uspeli ukiniti aktivno delovanje deponije odpadkov v Dolgi vasi, ohraniti relativno čisto okolje (glej okoljski odtis in analize obremenjenosti okolja) in urediti visokovodne nasipe ob reki Muri. Merjeno po razvojnem indeksu smo kljub temu zasedali že solidno 69. mesto med 212 slovenskimi občinami, kar nas je spodbujalo k vlaganju dodatnih naporov pri reševanju nakopičenih strukturnih problemov. Jasno postavljeni cilji, kontinuiteta delovanja in vztrajnost, so bili odločilni za ohranjanje pozitivnih razvojnih trendov in zmanjševanje razvojnega zaostanka.
Zaradi pomankanja domačih investicijskih virov smo se angažirali na pridobitih evropskih sredstvih, ki smo jih usmerili v obnove šol, vrtcev (Genterovci, Vrtci, preselitev DOŠ II) in prometne infrastrukture (kolesarske steze, mostovi, ceste). Vključili smo se v regijski projekt posodobitev vodovodnih sistemov. Gospodarske težave v Nafti Lendava pa smo skušali kompenzirati z intenzivnim pospeševanjem turizma. Po izgradnji stolpa Vinarium ta ni več odvisen samo od Term Lendava, po zaslugi Galerije muzej se je uveljavil tudi kulturni turizem. S kolesarskim turizmom nismo bili toliko uspešni, menim pa, da ta čas še prihaja in so vlaganja bila smiselna.

Lendava je postala ena od vodilnih ter dobro obiskanih turističnih lokacij v Sloveniji, ki je pridobila ugled in močno zaznamovala razvoj turizma v širšem čezmejnem prostoru. Merjeno po razvojnem indeksu smo v zadnjih letih napredovali za 52 mest in smo leta 2018 uvrščeni na 17. mesto med slovenskimi občinami.
Od osmih statističnih skupin, ki temeljijo na cca 160 uradnih statističnih podatkih smo boljši od slovenskega povprečja na področjih: gospodarske učinkovitosti (močno gospodarstvo), finančne stabilnosti občine (smotrno gospodarjenje), ekologije (urejena komunalna infrastruktura), trgu dela (znižanje brezposelnosti in dnevne delovne migracije v Lendavo) ter kakovosti življenja (osnovno zdravstvo, kultura, šport, medgeneracijsko sodelovanje …).
Razvojni problem predstavlja slaba izobrazbena struktura prebivalstva (intelektualni potencial okolja), demografski problemi (staranje prebivalstva) in šibak socialni kapital (šibka mobilnost občanov in posledično slabša vključenost v različne sodobne tokove, ne iniciativnost, težko sprejemanje novitet in potrebnih sprememb itd).

Komunalna in druga javna infrastruktura je dobro urejena, ne zahteva večjih vlaganj, zaradi tega je nastopil primeren čas za razvoj vsebin, s katerimi krepimo socialni kapital, turistično ponudbo, razvoj storitvenih dejavnosti in lastnih prihodkov občine.

V takšnih okoliščinah predajamo vodenje občine z jasno razvojno vizijo, dobrim izhodiščem za nadaljni razvoj in z pripravljenih 25 razvojno-investicijskih projektov (v različnih razvojnih fazah). V priročnem katalogu smo opisali njihov trenutni status in način, kako smo jih nameravali uresničiti. Gre za dragocen vir informacij v katerega je vloženega veliko znanja, kreativnosti in energije z namenom, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje razvojno-investicijske dejavnosti občine.

Med temi projekti je tudi kandidatura za Evropsko prestolnico kulture s katero bi lahko uspešno nadaljevali z razvojem kulturnega turizma, se vključili v sodobne tokove (znanja, informacij, projektov), pridobili status čezmejnega centra in postali zanimivi za naselitev mladih družin. Lendava ima veliko podporo in možnosti, da si izbori ta status in naredi zgodovinski razvojni preboj.
Podobno je z izgradnjo sodobnega Centra za zaščito in reševanje, ki ga potrebujemo zaradi nevarnosti, ki smo jim vse bolj izpostavljeni (neurja, poplave, požari, humanitarni problemi …).
Za realizacijo nekaterih od teh projektov so podpisani finančni protokoli z državnimi institucijami in izvedena rezervacija sredstev v višini cca 7,5 mio Evrov (celovita rekonstrukcija ceste Lendava-Pince, izgradnja rondoja v Genterovcih, kolesarske steze, širitev kolesarskega centra v Čentibi in posodabljanje industrijske cone v Lendavi).
Pričeti so razgovori za opremljanje novega Centra za zaščito in reševanje s strani pristojnega ministrstva. Občina je zagotovila pogoje za izvajanje investicij v okviru Nogometne akademije in se vključila v državni program sanacije plazišč v gričevnatem delu občine (program Ajda).
Za druge projekte bo potrebno pridobiti sredstva na razpisih, ki smo jih večinoma opisali v katalogu projektov. To je delo trenutno 40-ih zaposlenih sodelavcev, ki so različno motivirani in angažirani, kar je več ali manj znano stanje v slovenski javni upravi, kje je status zaposlenih bistveno drugačen od statusa zaposlenih v realnem sektorju.

Občina Lendava ne sodi med bogate občine. Finančno gledano predajamo cca 3 mio evrov denarnih sredstev. Od tega je 1,7 mio evrov namenjenih za dokončanje začetih investicij (Center za zaščito in reševanje, Večnamenski objekt v Goricah in investicijsko vzdrževanje cest-plazišč).
Novo vodstvo bo tako že na startu (po plačilu nedokončanih investicij) razpolagalo s cca 1-1,5 mio denarnih sredstev, cca 1,2 mio evrov terjatev, ki so vsaj delno izterljive, s cca 2-3 mio evrov neizkoriščenega kreditnega potenciala in z zagotovili za financiranje nekaterih investicij s strani države v višini cca 7,5 mio evrov.
Kljub najetemu kreditu za dokončanje investicij v višini 1 mio evrov, kar je bilo predvideno v občinskem proračunu za leto 2018, je občina Lendava med manj zadolženimi pomurskimi občinami (Dobrovnik 768 evrov, M. Sobota 376 evrov in Lendava 261 evrov po glavi občana).

Nadaljevanje pozitivnih trendov je odvisno od razumevanja aktualnih razmer, ambicioznosti, znanja in kreativnosti občinskega vodstva, angažiranosti občinske uprave in proračunskih porabnikov ter podpore v širokem pomenu besede (politične na državni ravni ter sodelovanja na lokalni ravni).

Nastopili ste mandat občinskega svetnika stranke Desus.

Kaj si za Lendavo želite v naslednjih štirih letih?

Želim si, da bi v medsebojnih odnosih prevladala pozitivna energija in razum. Dobra razvojna klima je za skupnost pomembna. Delitev po narodni osnovi, politični ali verski pripadnosti, širjenje nestrpnosti, sovražnega govora in podobnih reči bi se morali varovati ter jih odločno obsojati. Lendava lahko postane evropska prestolnica kulture ter privlačno okolje za vse generacije, zlasti pa za mlade. Kot občinski svetnik bi rad še kaj prispeval k temu, če ne bo šlo pa se bom povsem umaknil.

Kaj boste počeli zdaj, ko se vam je iztekel mandat župana občine Lendava?

Pred štirimi leti sem se odločil, da je to moj zadnji mandat. Šestnajst let vodenja večje občine je dolgo in naporno obdobje. Zahteva veliko odrekanj in povzroča veliko stresa. Sam moraš vedeti, kdaj je treba nehati in v večji meri paziti na svoje zdravje. Status upokojenca mi daje privilegij, da ne iščem službe. Dela pa je veliko. Imam ponudbe, veliko znanja in izkušenj. Čutim, da sem prerasel lokalno okolje ter se veselim novih izzivov.

Kako bi opisali teh 16 let županovanja?

Prva dva mandata bi ocenil z odlično, zadnja dva pa s prav dobro oceno. Osnovne značilnosti županovanja v različnih obdobij sem že opisal.
Pri vodenju občine nisem bil samo župan. Veliko sem stavil na svoje znanje iz ekonomije, projektnega vodenja in regionalnega razvoja. Sebi in sodelavcem sem postavljal visoke cilje in vztrajal pri njihovem uresničevanju. Niso me zanimale všečnost, populizem in politična kariera. Prednost sem dajal znanju, trdemu delu in učinkovitosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Pri tem sem bil neizprosen do sebe in do drugih zaposleni v javnem sektorju. Javno upravo sem vodil avtoritativno, občino pa zelo demokratično. V štirih mandatih nisem imel težav z občinskim svetom in z izvrševanjem odločitev, ki jih je ta sprejemal. Znali smo definirati javni interes in mu slediti pri svojem delu. Podobno je bilo z nadzornim odborom, ki je nadziral poslovanje ter veliko prispeval k izboljšanju poslovanja in poslovnih procesov.
Z občinsko upravo je bilo drugače. Vedno sem imel pripombe na pomakljivo strokovnost, neprofesionalnost ter priviligiran položaj v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu. To ne velja za večino zaposlenih, ki so korektno opravljali svoje delo. Brez njih ne bi bilo rezultatov. So pa posamezniki in skupine, ki temu niso sledili.

Ob mojem prihodu pred 16 leti je občino vodila občinska uprava in interesne skupine na čelu s tedanjo Komunalo. Temu sem se odločno zoperstavil in vztrajal skozi vse štiri mandate, kar je povzročalo veliko napetosti in konfliktov. Kritičen sem bil in ostal tudi do političnega angažiranja zaposlenih v javni upravi in do njihove želje po sprejemanju odločitev, za katere pa formalno niso pristojni in odgovorni. To je prisotno tudi na državni ravni, kar povzroča velike težave zaradi vpliva različnih interesnih skupin. Ta ozadja in interesi pomembno vplivajo na celotno funkcioniranje lokalne samouprave.

Kateri projekt štejete za najuspešnejši v svojem mandatu?

Bilo jih je veliko in noben ni bil neuspešen ali nedokončan! Avtocestna povezava je zgodovinski dogodek, ki je spremenil položaj naše občine, ker smo prometno povezani s celotno srednjo Evropo. Ob tem smo posodobili tudi lokalno prometno infrastrukturo, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in na možnosti nadaljnega razvoja. Izgradnja celotnega kanalizacijskega sistema in posodobitev vodooskrbe nas uvršča med komunalno urejena in ekološko osveščena okolja. Dokončanje Gledališke dvorane in ureditev širše okolice nam je prinesla nov kulturni utrip, Razgledni stolp Vinarium razvoj turizma, kolesarske steze prometno varnost. Pomembne so obnove šol, vrtcev in številna športna infrastruktura, ki smo jo pridobili ali obnovili (nogomet, speedway, atletika, kolesarstvo). Ob številnih projektih se me je čustveno kljub vsemu najbolj dotaknila obnova mestne hiše – Krone, ker gre za odnos do naše zgodovine in bogate kulturne dediščine. Med najtežje projekte pa uvrščam sanacijo plazišč, s katerimi nismo imeli nobenih izkušenj, in protipoplavnih nasipov ob reki Muri.

Na kaj ste najbolj ponosni, ko se ozrete nazaj?

Poseben privilegij je, če svoje znanje in izkušnje lahko postaviš v funkcijo razvoja kraja v katerem živiš in v korist ljudem s katerimi sobivaš. Imel sem to možnost in trudil sem se jo upravičiti. Naredil sem vse kar sem znal in zmogel v danih okoliščinah, ki nam velikokrat niso bile naklonjene. Štiri mandate in 16 let županovanja si štejem v veliko čast. Tudi na odločitev, da je tega dovolj sem ponosen. To me navdaja s ponosom in zadovoljstvom.

Česa niste izpeljali oziroma vam ni uspelo izpeljati?

Vodenje občine je proces, ki nima začetka in konca. Ta proces se ne začne in se ne konča z mandatom aktualnega župana. Vedno so stvari, ki jih nisi opravil ali pa bi jih lahko opravil boljše. Omenjenih 25 aktualnih projektov je del tistega, kar bi lahko naredili prej, s tem, da bi v tem primeru ostalo kaj drugo nerealiziranega. Meteorne vode, železnica, javna uprava so področja, kjer sem si želel več.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da naj bi novi župan želel ustaviti nekatere projekte, ki jih je občinski svet sprejel in potrdil? V Vestniku smo lahko zadnjič prebrali o tem, da naj bi bila pod vprašajem projekta Zaščitni center in prenova Blagovnice?

Odločitev svojega naslednika in tovrstnih izjav ne morem in ne bom komentiral. Nisva se pogovarjala in ne poznam njegovih stališč. Veliko dam na politično kulturo in korektnost v odnosih. To je moje vodilo in to pričakujem tudi od drugih!
Ključne odločitve sprejema občinski svet. Župan ima pooblastila, da odloča v okviru svojih pristojnosti in skrbi za izvrševanje sprejetih odločitev. Tretji steber lokalne samouprave je Nadzorni odbor, ki ima svoje pristojnosti in pravila delovanja. Vsak naj odgovorno opravlja svoje delo, pa bo vse v redu. Drugačni pogledi in odločitve so lahko povsem legitimne, če so premišljene, argumentirane ter korektno komunicirane.

Če bi določene stvari lahko spremenili, je kaj, kar bi zdaj naredili drugače?

Generalno gledano, se bistveno drugače ni dalo delati. Lahko bi bili manj ambiciozni, kar pa ni moj stil dela. Manj bi delal namesto drugih in zahteval še več odgovornosti na vseh ravneh delovanja lokalne samouprave. Predsednikom krajevnih skupnosti bi dal več pristojnosti v odnosu do občinske uprave.

V teh šestnajstih letih je bilo na vaš račun slišati veliko anonimnih očitkov in obtožb na spletnih forumih. Zdaj, ko vam je mandat župana prenehal, želite o tej temi kaj povedat?

V življenju nisem bil kaznovan za drugo, kot za kakšen prometni prekršek. Delali smo korektno in pošteno. Delo občine je bilo vedno pod drobnogledom pristojnih institucij in tako je tudi prav. Pri delu se pojavljajo napake, kar pa ne pomeni, da so to kazniva dejanja, korupcija ali kaj podobnega. Delo je korektno nadziral nadzorni odbor. Revizije poslovanja so opravljene vsako leto, rezultati pa so javno objavljeni.
V 16 letih sem po spletu okoliščin zaposlil eno sorodnico in dal priložnost številnim mladim ljudem, ki niso sodili v moj krog znancev. Moji sorodniki so bili na različne načine neupravičeno diskreditirani. Javnost praviloma na to ni reagirala, kar ni prav. Danes se je dogajalo meni, jutri se bo vam!
Brutalnost spletnih medijev, anonimk in drugih neavtoriziranih klevet globoko posega v človekovo dostojanstvo in človekove pravice. Praviloma je to politično motivirano in finančno stimulirano s strani interesnih skupin ali posameznikov. Tako je bilo tudi v mojem primeru. Žal je tudi zakonodaja takšna, da v imenu demokracije to omogoča, kar je priročen izgovor, ker gre dejansko za kazniva dejanja, ki se bodo morala bolj odločno preganjati.

Zadnje vprašanje ni vprašanje, prepuščam vam besedo, da kaj sporočite občanom in občankam.

Hvala za izkazano zaupanje!
Želim vam srečno in uspešno Novo leto 2019. Bodite zdravi, veseli, zadovoljni in solidarni!!

Foto: lendava.si

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja