Zgodilo se je na današnji dan leta 1944

Žal malokdo ve, da ravno danes mineva 75 let od dogodka, ki je zaznamoval generacije Lendavčanov, od deportacij lendavskih Judov leta 1944. Kolektivni spomin na naše nekdanje someščane, ki so konstruktivno in dobronamerno tvorili družbo skoraj 250 let, od naselitve do pregona v koncentracijska taborišča, izginja, zato se mi zdi prav, da napišem nekaj besed o ljudeh, ki so bili ključen element meščanske družbe, na katero smo vsi tako zelo ponosni in se čutimo del nje.

Kako je lahko prišlo do tega, da se je zaradi odločitve peščice ljudi izbrisalo celotno skupnost mi marsikdaj ni dalo spati, mogoče ravno zaradi tega, ker sem spoznal ljudi, ki so preživeli holokavst ali bili z njim neposredno povezani. Mladi, neobremenjen človek, pogosto naivno verjame v dobronamernost ljudi, a vendar bi se morali iz dogodkov pred 75 leti nekaj naučiti, sam nisem prepričan, da smo se. Preganjani so bili, ker so bili uspešni, ker so bili neodvisni, ker so bili izobraženi. Preganjani so bili, ker so bili drugačni, prinašali so sodobne ideje in drugačen način dela. Takšna drugačnost med ljudmi pogosto sproži zavist, ljubosumje, na katerega je sovraštvo in sovražni govor logičen odziv.

Posledica tega je bilo, da je marsikateri Lendavčan, s privoščljivostjo opazoval, ko so jih, potem ko je približno 160 Judov celo noč preživelo v sinagogi, naslednji dan naložili na vozove in odpeljali na pot, od koder se jih je vrnila le peščica. Sledilo je plenjenje in ropanje hiš in skupnost je bila izbrisana. Še preden so bili umorjeni 21. maja 1944 v Auschwitzu se je zgodil izbris v glavah Lendavčanov, ki so sprejeli odločitev, da je njihov kraj brez Judov boljši, predvsem pa za posameznike bogatejši.

Pozabili so, da so Judje bili ključni pri ustanovitvi Dolnjelendavske hranilnice, denarnega zavoda, ki je pomagal pri gospodarskem preporodu kraja, pozabili so, da je v glavi Béle Wortmanna nastala zamisel od dežnikarni v Dolnji Lendavi, ki je postala prva dežnikarna na območju Avstro – Ogrske. Pozabili so, da so Judje tiskali časopise, ki so prinašali vsakodnevne novice o dogajanju doma in v svetu, pozabili so, da so Judje odigrali pomembno vlogo pri ustanovitvi nogometnega kluba, na katerega smo še danes tako ponosni. Pozabili so, da so Judje spremenili mesto in ga postavili na zemljevid Kraljevine Ogrske ter poznejše Države ter Kraljevine SHS. Ljudje pač hitro pozabljajo, ko gre za zasluge in pomoč.

Danes, 75 let pozneje, le še redki pomnijo oziroma želijo pomniti. Sčasoma bo spomin, ki je že tako ali tako bled, popolnoma zbledel in mogoče bo tako lažje. Tisti, ki so bili del plenjenja hiš, umetnin in nenazadnje tudi zemlje med in po vojni ter njihovi otroci se bodo počutili varnejše. Svet bo šel naprej, in »Nikoli več!« bo le všečna beseda, ki pa ne bo imela nobene realne vsebine.

Žal nimam nobene lepe slike s polaganja vencev v kravati in obleki, ker si pač kot »nezaželen element« ne zaslužim te pozornosti. Za kar mi je v resnici, glede na to, da sem edini, ki poleg delavcev Eko-parka (ki se jim moram zahvaliti za res zgledno urejeno pokopališče) tedensko obiskuje pokopališče, tudi ko ni fotografov in medijev, popolnoma vseeno.

Odločitev je na koncu vedno odvisna od posameznika, in če se boste za trenutek danes ustavili in pomislili na usodo dolnjelendavskih Judov, ali še bolje, o njihovi usodi ter pomenu današnjega dne povedali besedo ali dve svojemu otroku ali prijatelju, bo imela tudi beseda »Nikoli več!« nek pomen.

Lendavski Židje v Balkanyijevih goricah. — Alsólendavi zsidók a Balkányi család pincéjénél. Eppinger Samuel in Ilona Eppinger (Fürst) 1924.

Avtor: Dejan Süč

Stare fotografije: Arhiv lendava nekoč

 

1
Izrazite svoje mnenje

avatar
1 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
1 Comment authors
pero Recent comment authors
newest oldest most voted
pero
Guest
pero

ni avtor v kravati pred pol leta paradiral v vseh medijih in plakatih, se nastavljal fotoaparatom za potrebe reklame?, pred tistim pa ob boku mentorja povsod kjer je lahko pametoval in nastopal za svojo samoreklamo? od kod pa ve, da samo on hodi na pokopališče? Občutek izbranosti in samovšečnost je dobra podlaga za politično kariero.