Szeréna Jambor Bence: Kako je Peterček ali Peter rešil božič

Prejšni mesec smo na družabnem omrežju zasledili zapis o tem, da je Lendavčanka Szeréna Jambor Bence napisala svojo prvo knjigo, ki ni bila samo knjiga ampak darilo svojemu nečaku. To nas je tako navdihnilo, da smo jo povabili k pogovoru kjer nam je razložila, kako in zakaj je sploh napisala to knjigo. Preberite si kaj nam je povedala.

Nekje proti koncu leta, ko so se že približevati božični prazniki, sem začela razmišljati o tem, kaj naj podarim svojemu nečaku in obenem krščencu, Petru za božič. Želela sem nekaj posebnega, nekaj, česar se ne da dobiti v trgovinah. Ko sem čisto slučajno brskala po internetu, se mi je pojavila reklama personalizirane otroške slikanice – knjige v angleščini za božič. Pomislila sem, da to sploh ni slaba ideja, to bi tudi sama lahko naredila, ni mi potrebno naročati angleških knjig iz spleta.

Načrtovala sem, da bom nekoč napisala knjigo, saj sta tudi oba starša pisca, v srednji šoli sem že napisala nekaj novel in pesmi, vendar sem to za nekaj časa opustila. Ponovno sem dobila motivacijo lani, ko sem to idejo predstavila mami in ji rekla, naj napiševa zgodbo za Petra ona in jaz skupaj. Vendar se zaradi pomanjkanja časa nikoli nisve znali uskladiti, zato mi je rekla, da če že imam idejo, naj napišem sama. Zgodba se je napisala kar sama, tako tekoče in samoumevno je bilo vse, kot da je ta zgodba že nekje bila dlje časa v mojih mislih. Ko sem tako razmišljala, kdo naj bo ilustrator slik, sem se spomnila, da je moj nečak zelo kreativen in lepo slika in riše, zato sem na skrivaj prosila njegove risbe in na podlagi risbic ustvarila zgodbo.

Moja mama je nato lektorirala besedilo in prevedla v slovenščino, oče napisal predgovor – pesem za nečaka, moj mož pa je poskrbel za prelom in je bil grafični oblikovalec, skratka: nastanek knjige je bil družinski projekt.
Vsekakor sem želela, da bi bila zgodba poučna, in da bi otrokom (in morda tudi staršem) pokazala novo pot glede kompliciranih medsebojnih (medčloveških) odnosov. Kako v konfliktnih situacijah ohraniti mirno kri, kako reagirati, ko se počutimo napadene, ko je nekdo nezadovoljen s svojim življenjem in nas poskusi potegniti s sabo. Saj imamo veliko možnosti, ko se gre za nesoglasja: bomo ubežali pred konfliktom ali udarili nazaj (in se potem pozneje kesali zaradi tega) ali morda poiskali kako tretjo, kreativno varianto, da rešimo nastalo situacijo? Jaz sem poskusila pokazati otrokom v svoji zgodbici to tretjo možnost.
Zgodba je božična, gre za to, da Peter poskuša rešiti božič in brez nasilja premagati nasprotnike (razne zmaje in druge pošasti), ki mu pri tem prestrežejo pot. Seveda mu to na koncu uspe, on pa se zave pomembne življenjske lekcije: ljudje sami po sebi niso hudobni, le včasih zagrenjeni in osamljeni in takrat bi bilo lepo, če bi lahko bili mi „večji ljudje” in jih poskusili razumeti, jim morda pomagati in jih sprejeti, saj se vsak trudi po svojih najboljših močeh.

Izrazite svoje mnenje

avatar