Sveta trojica

Letošnji predlog o podelitvi naziva častnega občana Lendave, ni dvignil nič manj prahu kot prejšnjih let. Da ne gre za najboljši predlog, vam lahko potrdijo člani pobude nekega drugega kandidata. Taki se še ni rodil, da bi vsem ugodil. Spomnimo se samo nezadovoljstva pri dodelitvi naziva pri zvenečih imeni kot so: Dragonja, Turk, Martonyi …
Razprava med člani Komisije za statutarno pravna vprašanja ter občinska priznanja je potekala korektno. Normalno. Burno. Ko je vloga bila dopolnjena je rajala na mize svetnikov. Svetniki predlog podprli brez besed! To, da noben svetnik ni najdel niti eno dobro ali slabo dejanje kandidata, težko verjamem! Jaz bi že kaj povedal. Ampak, kdo sem jaz?
Dragi moji svetniki: upam, da se prepoznate v ogledalu, ki vam ga postavljam!

Sveta trojica: ti, ki imajo, oni, ki nimajo in mi, ki imamo malo, pa želimo več.
Na vrhu so tisti, ki imajo moč, denar, hrano, varnost in luksuz. Dušijo se v svojih presežkih medtem ko tisti, ki nimajo stradajo. Teh, ki imajo je bilo vedno najmanj, vendar si najbolj želijo, da stvari ostanejo takšne kot so.

Na dnu so tisti, ki nimajo. Na svetu jih je daleč največ. Veže jih skupna mizerija revščine, plesnivih sten, bolezni, neznanja, politične impotentnosti in obupa. Njihove službe prinesejo najmanj denarja in manjka jim na vseh področjih, ki so potrebna za človeški razvoj. Ujetniki barve – fizične ali politične – nimajo priložnosti, da bi zastopali svoje interese v politiki življenja. Tisti, ki imajo, želijo obdržati. Ti, ki nimajo, želijo vzeti. So masa hladnega pepela resignacije in fatalizma, toda med njimi še tlijo kosi upanja, ki jih lahko razpihamo z grajenjem priložnosti in pridobivanjem moči. Ko temperatura naraste, bo prišel tudi ogenj. Lahko gredo samo še navzgor.

Sovražijo strahovlado tistih, ki imajo, njihov razvrat, njihovo policijo in sodišča. Tisti, ki imajo se sprašujejo: “kdaj bomo spali” medtem ko se tisti, ki nimajo sprašujejo “kdaj bomo jedli”. Ti, ki nimajo nikoli niso klicali “dajte nam svoja srca,” ampak vedno “spizdite in nehajte težit”. Ne prosijo ljubezni, temveč prostora za dihanje.

Med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo smo tisti, ki imamo malo, pa bi radi več – “srednji razred”. Razdvojeni med vzdrževanjem statusa quo, da zaščitimo to malo, kar imamo a si obenem želimo sprememb, da bi lahko imeli več. Ne preostane nam drugega kot razdvojena osebnost. Smo socialni, ekonomski in politični ¨skiziči¨. V splošnem iščemo varno pot, kjer lahko profitiramo s spremembo in hkrati ne tvegamo ničesar. V roki zahtevamo vsaj tri kralje in škisa preden gremo 2 v partiji taroka revolucije.

Med nami najdete Mojzesa, Robespierra, Napoleona, Lenina, Gandhija, pa tudi ljudi, ki jih je splet interesov spravil v pat neaktivnosti. Ti, ki ne naredimo ničesar izražamo svojo željo po spremembi sveta in sistema, verjamemo v ideale pravičnosti, enakosti in bratstva, potem pa se vzdržimo ali aktivno odvračamo ljudi od učinkovitih metod, ki bi prinesle spremembe. Znani smo pod brendom: “strinjam se s tvojim ciljem, ne pa s tvojimi sredstvi”. Mi, ki nič ne naredimo se v javnosti predstavljamo kot dobri ljudje, humanitarci, ki nam je res mar za pravičnost in dostojanstvo. V resnici smo vredni prezira. Smo tisti dobri ljudje, na katere je mislil Edmund Burke, ko je kislo pripomnil: “Vse kar je potrebno, da zmaga zlo je, da dobri ljudje ne naredijo ničesar.”

O.Šerk

4.6 41 votes
Article Rating
guest
1 Comment
Most Voted
Newest Oldest
Inline Feedbacks
View all comments
beck
beck
12 days ago

zapis nima ne repa ne glave.

1
0
Would love your thoughts, please comment.x
()
x