S kolesi iz Lendave, okoli Blatnega jezera in nazaj v Lendavo

Kolesarjenje je zelo priljubljena oblika rekreacije in opravlja tudi več funkcij. Lahko nas pelje v šolo ali službo. Lahko je le sredstvo, da se prestavimo od točke A do točke B. Lahko pa je tudi športni rekvizit, neke vrste mučilna naprava, s pomočjo katere je možno točiti reke znoja in pri tem uživati. Z nekoliko domišljije lahko s kolesom izvajamo čudeže, lahko podiramo hitrostne rekorde na cesti, gozdni poti ali kolesarski stezi ali se odpravimo na daljše kolesarke ture, saj je neprecenljiv občutek, ko enkrat človek prekolesari malce daljšo pot.

So tudi taki kolesarji, ki si zadajo cilje, kateri so za marsikoga neverjetni. Verjetno ni kraja v Sloveniji kjer ne bi bilo kakšnega kolesarja ali skupine njih, ki si ponavadi v poletnih meseci ne postavijo izziva prevoziti več sto kilometrov. Tudi v naši občini poznamo take primere iz preteklosti. Letos sta se dva kolesarja, člana Kolesarskega kluba Lendava in obenem člana Turističnega društva Pálinka iz Čentibe, Leon Lebar in Dušan Horvat, odpravila s kolesi iz Lendave do Kesztelya, in od tam naprej okoli celotnega Blatnega jezera in še nazaj do Lendave. Pot sta pričela v soboto, 4. julija, ob 5. uri izpred Dolgovaškega mejnega prehoda po državni cesti čez Novo do Keszthelya. Prvi postanek sta imela po 150 kilometrih v Balatonfüredu, kjer sta se okrepčala. Naslednji postanek je bil v Zamárdiju, od koder sta nadaljeval proti Balatonfenyvesu, kjer se jima je v moralno podpro pridružil  še en člana omenjenih društev, in sicer Andrej Gazdag. Na poti do Lendave je bila samo še ena postojanka in sicer v vasici Nova, kjer je sledilo okrepčilo s hladnimi sokovi. Cilj je bil vedno bližje in s tem še večja motivacija gnati še z večjo hitrostjo. V Lendavo so prispeli v 12-ih urah kolesarjenja, s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro in nekaj manj, kot 2000 višincev.

Postanek pri Bandiju v Zamárdiju
Fantje so naredili v 12-ih urah kolesarjenja, s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro in nekaj manj, kot 2000 višincev.

 

Podvig je uspel brez kakršnihkoli težav z zračnicami ali kolesi. Ni kaj, lep dosežek, ki si zasluži tudi nekaj pozornosti. Zato smo Dušana in Leona povprašali o njunih pričetkih, saj sta zagotovo za takšen podvig morala imeti že dobro podlago.

Leon Lebar, Andrej Gazdag in Dušan Horvat

 

Leon Lebar iz Čentibe

Moja športna pot: začel sem z nogometom leta 1989 (star sem bil 13 let) pri Čentibi, s 16-imi leti sem že igral za člane. Takrat je Čentiba bila v Pomurski ligi, mislim, da edina iz takratne občine (normalno si igral do 18. leta za mladince, potem si šel k članom, jaz sem bil mega talent), s 17-imi leti me je Čentiba prodala (Wreng Zvonko, takratni predsednik in najemnik NK Čentiba) NK Lakoš, kjer smo iz zadnje lige v 2 letih prišli v 3. snl vzhod. Tam smo se obdržali 2 leti, nato pa sem igral dalje v 3. snl (Kobilje, Črenšovci, Odranci, vmes sem eno leto igral v Avstriji) in nato se vrnil 2005 spet v Čentibo. V tem času sem se še ukvarjal v poletnih mesecih s tenisom, imel sem tudi kolo ,ampak za šolo, do bazena itd. Leta 2002 sem kupil treking kolo znamke Rog (še vedno ga imam) sebi in takratni punci (sedanji ženi) in sva začela kolesarit ob večerih do Benice in okrog. To je trajalo kaki 2 leti, potem pa sem kolesarjenje pustil za drugi plan, spet sem se malo bolj posvetil tenisu in trenerstvu v nogometu, najprej v Čentibi nato v Avstriji. Od leta 2015 sem se počasi začel spet spogledovat s kolesarjenjem, bolj za vikend, najprej cca 20-30 km vožnje, potem pa od 2017 dalje je “padla” Murska Sobota (65 km), kar je bil nenormalen dosežek za mene. Tako sem to ponavljal mesečno enkrat. Od leta 2019 pa sem začel kolesarit večkrat na teden, prekolesaril sem večje razdalje in v aprilu napravil prvo turo s kakšno skupino (tam sem spoznal TD Pálinka) in od takrat sem se začel udeleževati skupinskih tur. Posledično sem še postal član omenjenega društva, za tisto leto pa sem si zadal cilj, da bom prekolesaril Balaton z mojim starim 17 letnim trekingom znamke Rog, kar mi je tudi v mesecu maju uspelo in od takrat sem samo stopnjeval tempo kolesarjenja in sem že začel spogledovati za prvo specijalko,katero sem naposled letos aprila kupil. Takrat sem postal še član KK Lendava, kjer sem spoznal Dušana, ki mi je pomagal in svetoval kako kolesarit s specijalko. Napravila sva dosti skupnih voženj in predlagal sem mu, da bi probala turo Lendava-okrog Balatona in nazaj. Ker je tudi on strasten kolesar, dvomov ni bilo, tako da sva izbrala datum in napravila kar sva hotela. Aktiven sem tudi pri Turističnem društvu Pálinka, kjer pomagam pri organizaciji in vodenju kolesarski tur. Najbolj atraktivne so prav te, ki se vozijo okrog Blatnega jezera. Naslednje leto sledi nov izziv, ki bo še nekoliko atraktivnejši.

Zadnji metri pred bazo v “Drvaro”
Prispeli smo!

 

Dušan Horvat iz Banute

 

Sem strasten kolesar, poln energije in v dobri kondiciji. Na katko: kolesarim že od 15. leta starosti. Sem mladi član Kolesarskega kluba Lendava od leta 2015.

V tem času sem se udeležil večih maratonov in kolesarskih dogodkov. Priznam, da sem sam do sebe strog in trmast, zato vedno štartam na velikih razdaljah.

Na leto prekolesarim zadanih 10.000 km in več, saj to mi je velik izziv in k temu strmim vsako leto.

Udeležil sem se naslednjih maratonov:
Panonski maraton treh dežel, Vidov maraton-Bukovniško jezero, Beltinški maraton, maraton Moravske toplice, BTC ciklin, maraton Puconci, maraton Bioterme Mala Nedelja, maraton Radenci, maraton Sv. Trojica, nenazadnje še največji slovenski kolesarski maraton, Maraton Franja 157km, letos četetič zapored, ki bo tokrat v jesenskem roku.

 

 

Izrazite svoje mnenje

avatar