Predstavitev knjige z naslovom USODA NAŠIH DNI

Nocoj so na dvorišču Lendavske knjižnice predstavili zbirko pričevanj izgnanih Slovencev v taborišču Sarvar , ki jo je zbral in objavil Stanko Bensa in v uvodnem govoru pove:

Begunci so sem prišli, potem ko so jih leta 1915 avstrijske oblasti evakuirale z območja soške fronte in jih razselile po begunskih taboriščih v notranjosti države. Po vojni se jih večina ni mogla vrniti v razdejane domačije v krajih, ki so ostali v Italiji.

Kot brezdomci so ti Primorci in Istrani videli upanje v kolonizaciji prej madžarske zemlje v okolici Lendave, ki je po Saintgermainski pogodbi pripadla Kraljevini Jugoslaviji. Odšli so tja, ne da bi vedeli, kaj jih čaka. Sprva brez živine in skoraj goloroki so začeli kmetovati in si urejati življenje.

Vztrajali so in preživeli na rodovitni, a poplavni zemlji ob Muri. Ko je bilo za njimi najhujše, je prišla druga vojna in madžarski okupatorji so jih odpeljali v Šarvar in druga taborišča, njihovo zemljo in hiše pa dodelili kmetom iz sosednjih vsi. Enaka usoda je doletela tudi primorske družine v Dolgi vasi, Kamovcih in drugod, kamor so zlasti v 30. letih pribežali pred fašističnim nasiljem.

Težka usoda primorskih Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni našli dom v Prekmurju, je ohranjena v poetičnem pričevanju Agneze Papež, Primorke s Krasa. Zbirka je nastala v času internacije v Sarvarju leta 1942, v sodelovanju Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju ter KD Hotiza pa so jo sedaj izdali v knjižni obliki.

Z izdajo želijo ohraniti zbrane spomine težkih vojnih časov in tako tudi ohraniti spomin na njihovo trpljenje in opozorilo mladim naj čuvajo svojo domovino in svobodo. Kot je povedal predsednik društva Primorci in Istrani v Prekmurju, so naši predniki preveč pretpeli, da bi lahko na vse pozabili.

 

 

Izrazite svoje mnenje

avatar