Otvoritev razstave Klementine Golije z naslovom Skozi prostor in čas

Klementina Golija je zagotovo ena najbolj dejavnih razstavljavk med slovenskimi likovnimi umetniki. Niz večjih samostojnih predstavitev tako pri nas kot tudi v tujini pripravlja za prihodnje leto. Danes se je s svojimi deli predstavila v Galeriji-muzeju Lendava.

Razstavo je odprla Milena Koren Božiček-umetnostna zgodovinarka, ki je o avtorici povedala naslednje:

Intimistični in sinestetični pejsaži

Klementina Golija sliko gradi na elementarnih temeljih. Struktura slike jo preveva od vsega začetka. Z njo je beležila osebne zaznave, predstavnosti okolja, refleksije, imaginacije, čustvovanja ter skrbno načrtovanje in udejanjenje lastnega kreativnega sosledja. Odkrivala in stopnjevala jih je z intuitivnimi spoznanji, ki jim je nanizala nove presežke in ustvarjala nove povezave likovnih elementov. Z vzpostavljanjem virtualnega nivoja novih likov in podob dograjuje izpovednost simbolnih form in občutenja slikovnega prostora.
Eden najbolj konstantnih elementov v slikarkinem slikovnem polju je kozmični trikotnik, postavljen in obrnjen navzgor ali navzdol, kot simbol popolne enosti in skladnosti. Kozmični trikotnik predstavlja trojnost in troedinost boga in nadkozmičnost treh vidikov logosa na ravni človeka. To je božanski, življenjski in človeški duh. Število tri pa je tudi število popolnosti. V obdobju zadnjih let pogosto uporablja element kroga (kot izpostavljenega vira svetlobe – sonca, ki je vir energije, celovitosti, popolnosti in absolutnega). Prisoten je v vsakem bitju, v prostoru in času, v njegovem območju se gibljemo od rojstva do smrti. Življenje je gibanje v krogu in v ciklusih.

Imenovani elementi so na videz sekundarnega značaja, v resnici pa imajo ključno vlogo pri koncipiranju slike. Golijeva jih iz številnih dnevnih skicirk vstavlja v slike kot predmete s svojimi materialnimi lastnostmi, ki jim podredi ostalo površino ali pa se predmeti podredijo osnovni površini, ki je zapisana barvi, medtem ko kolažne elemente v zadnjih letih praviloma določa črna konturna risba na natrganem belem in strukturiranem papirju. Zdi se, kot daje ta element »avtoportretna« podoba, ki je čvrsto vpeta v vsako sliko.
Trenutno se intenzivno ukvarja z dvema ciklusoma: Vmesni prostor in Potovanje skozi čas. Prvi temelji na delitvi slike na tri osnovne horizontalne pasove. Spodnji pas je bazično-zemeljski, od koder elementi izvirajo. Srednji je prostor prehoda in se v njem vrši osrednje dogajanje pripovedovanja imaginarne ali realne zgodbe s heterogenimi imaginarnimi in realnimi liki. Ti so povezani ali odmaknjeni od zgornjega, tretjega pasu, ki je prostor duhovnega razmišljanja, transcendence in absolutnega. Njeno umetniško ustvarjanje osmišlja iskanje absolutnega prostora, do katerega je mogoče dostopiti skozi najintimnejša zavedanja, dvome, predstave o temnih in svetlih plateh življenja in veličastnosti obdajajočega sveta, ob tem pa se zavedati svoje pozicije v tem prostranstvu.

Drugi opus, ki je v razvijajočem se vzponu, je Potovanje skozi čas, ki tudi deli prostor po geometričnih zakonitostih, vendar po vertikali kot časovni trak zaporedja dogajanj – v smislu vsesplošne kontinuitete in ne impulzivnosti. Predstavlja predvsem primarno in neasociativno zgodbo, ki je kombinirana z intuitivno in prečiščeno risbo v metaforičnih razsežnostih.

Razstava bo na ogled do 20. januarja 2019.

Izrazite svoje mnenje

avatar