Največji prekmurski tiskarnar: Ernő Balkányi

Že nekaj mesecev iščem informacije o največjem prekmurskem tiskarnarju, Ernu Balkányiju, verjetno največji osebi v kulturnem življenju Dolnje Lendave. Verjetno se strinjamo, da če ne bi bilo njega, večina tistih resnično zanimivih fotografij/razglednic, iz obdobja pred 1. svetovno vojno, ne bi obstajala. Zato se mi zdi prav, da ta post objavim tukaj.

Na grobu na dolgovaškem judovskem pokopališču je navedeno, da se je rodil 1870, iz popisa Dravske banovine 1937 lahko ugotovimo tudi kraj rojstva, in sicer tedanji Berki, današnji Rokycany na Slovaškem, ter ime žene, Dore Mayer iz Keszthelya. Rokycany se danes nahaja v bližini Prešova (pred 1920 Eperjes), kjer bi načeloma moralo biti zabeleženo tudi njegovo rojstvo. Njegovo rojstvo je bilo vendarle zabeleženo v več kot 20 dodatnih kilometrov oddaljenem naselju Široké (madž. Siroka), danes na Slovaškem.

Rodil se je 24.1.1870 v kraju Berki, prvotno kot Sándor Bálkányi, a je očitno kasneje vendarle začel uporabljati ime Ernő (od=oder). Kot starša sta navedena Bernhard/Bernát Balkányi ter Giselle geb. Rosenberg. V komentarju pod sliko bom dodal zabeležbo njegovega rojstva, da boste lažje sledili in malo bolje razumeli iz koliko majhnih korakov je sestavljena takšna ali podobna raziskava judovske preteklosti. Slika 1

Na roko mi je šlo dejstvo, da je leta 1869 prišlo do izvedbe popisa v tedaj že Avstro-Ogrski monarhiji. Ker je Berki manjše naselje (danes okoli 950 prebivalcev), sem šel pregledat ta popis ter našel gospodinjstvo Bernáta Balkányija, ki je bil glede na popis rojen leta 1838 v kraju Füzér. Že naslednja vrstica ni štimala, saj je kot mati bila navedena ženska z imenom Antonia, ki je bila rojena leta 1848 v kraju “Abro”,. Navedeni so bili tudi otroci, Gyula (1864), Elik/Elek (1865) ter Ilon (1867). Le Ilona je bila glede na zapis rojena v Berkiju, ostala dva otroka pa v “Abru”. Najdba rojstnega lista Ilone bi potrdila ali ovrgla teorijo, da je to družina tiskarnarja. Popis 1869 je dodan pod 2. komentar. Naj še dodam, da je bila ta družina zelo premožna za tiste čase, saj je imela hiša, ki je bila sicer v najemu, kar 4 sobe, ter še dodatne 4 hleve. Bernát je tako imel največ živali v naselju. Slika 2

Našel sem rojstni list Ilone, ki se je rodila kot Hani od. Ilona 24. marca 1867, kot oče je naveden Bernat, kot mati ponovno Giselle od. Golde geb. Rosenberg. Ime ponovno ni štimalo, a vendarle je izgledalo kot da je imea mati tri imena: judovsko Golde ter vsakodnevno Antonia. Zaenkrat drugo pojasnilo ni na voljo. Rojstni list dodan. Zmedo je do ene mere razrešila najdba osmrtnice Antonie, ki je umrla 15. oktobra 1903 v Orsovi, ki danes leži v Romuniji. Pač domneval sem, da si tiskarnar ne bi dovolil, da ne bi natisnil osmrtnice za svojo mater in tako zadel terno, ter našel osmrtnico. Tam je med otroci vdove (mož je torej umrl pred 1903) naveden tudi Balkányi Ernő ter žena Mayer Dora. Imena bratov, ki so bili pred tem le teorija so bili s tem potrjeni. Teorijo še dodatno potrjuje zapis bratov pokojne, kjer je večina priimkov (2/3) Rosenberg. Priimek Farkas je posledica madžarizacije priimkov koncem 19. stoletja, skoraj zagotovo je v osnovi priimek bil Rosenberg. Osmrtnica je dodana. Slika 3

Zaenkrat je nemogoče govoriti kdo od bratov/sester je, če je sploh kdo preživel holokavst. Za to še ni bilo časa, da bi raziskal. Zgodba je Erna vodila preko Budimpešte v Alsólendvo, kjer je prevzem tiskarno in več desetletij bil glavni igralec na področju tiskovin, časopisov, knjig, cerkvenih knjig, itd.

Predvsem podljudne stvari o njem izveste tukaj, str. 8-10 (kot ženo avtor sicer navaja Erzsébet Mencs, čeprav sem sam našel kot ženo Doro Mayer):

Do danes se je vedelo, da se mu je leta 1902 v Lendavi rodil sin Elek. 1939 je Ernő umrl, posle je prevzel sin, ki so ga tedaj jugoslovanske oblasti že preimenovale v Aleksa. Aleks je bil ubit leta 1945 v tišinskem gozdu s strani nyilašev. Tako se je zgodba Balkányijev za vedno končala.

No vsaj do danes je zgledalo tako. Nekaj dokumentov iz Auschwitza me je napeljalo na sklepanje, da je imel Ernő še enega sina, ki pa ga ni bilo dosedaj nikjer zaslediti. Pred dnevi je z dokumenti prišla potrditev. Leta 1899 se je tiskarnarju v Dolnji Lendavi rodil sin Lajos, ki pa je glede na podatke že kot zelo mlad pobegnil v Latinsko Ameriko, kjer se je poročil z 13 let mlajšo žensko in tam imel otroka. Velika gospodarska kriza leta 1929, ki se je močno poznala tudi na gospodarstvu celotne Latinske Amerike, ga je prisilila, da se je z ženo ter otrokom vrnil nazaj v tedanjo Jugoslavijo, od koder so bili leta 1944 deportirani v Auschwitz. Sedaj je sledil žalosten konec družine tiskarnarja. Rojstni list drugega sina, Lajosa, je dodan v komentarju. Ta razkriva tudi ime matere, Dore Mayer. Slika 4

Vse do danes se je zdelo, da je bil tokrat pa res to tragičen konec največje tiskarnarske družine v zgodovini našega kraja. A nato so prišli zapisi iz Auschwitza, ki so razkrili, da je družina kot ena zelo redkih v celoti preživela holokavst in se vrnila v Jugoslavijo, od koder se je konec štiridesetih odpravila ,drugič v nekaj desetletjih, na pot v Latinsko Ameriko. Nikoli se niso vrnili “domov”, nikoli se niso vrnili v Dolnjo Lendavo.

A vendar, že to da vem, da nekje zunaj (zaradi varstva osebnih podatkov ne navajam mest/držav) živi vnuk ene najpomembnejših oseb v zgodovini našega mesta, mi da misliti, da vsaj v duhu dolnjelendavska judovska skupnost, ki so si jo predvsem domači kolaboracionisti ter več desetletij trajajoča rdeča burja tako zelo prizadevali uničiti, fizično ter psihično, nekje obstaja.

Avtor: Dejan Süč

Razglednica Dolnje Lendave in na njej trgovina in tiskarna
Popis 1869
Osmrtnica Antonia Balkányi
Rojstvo Lajos Balkányi
Rojstni list Ernő Balkányi

Izrazite svoje mnenje

avatar