LENDAVA: SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 2019

Sinoči je v lendavski Gledališki in koncertni dvorani potekala svečanost v čast slovenskega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za uspešno delovanje na področju kulture Janji Magdič in Štefanu Kardošu. Slavnostni govornik osrednje proslave je bil župan Janez Magyar, ki je izpostavil pomen kulture v našem večnacionalnem okolju in ob tem izrazil polno podporo projektu EPK. V kulturnem programu je bil predstavljen Glasbeni recital Pevke Tjaše Šimonka in glasbe iz predpremiernega igrano-dokumentarnega filma Štefana Kardoša in Jožeta Glažarja STRIC GEZA IDE V ZATURCE.

Film je poklon dedom in pradedom iz naše pokrajine.

Ti so se pred dobrim stoletjem borili in umirali za monarhijo, ki jo je velika vojna zbrisala z zemljevida sveta. Tisti, ki niso za vedno ostali na fronti, so se vrnili v nek drug, nov svet, kmalu so dobili novo domovino. Še bolj kot o prevratnih vojnih časih, usodnih za našo pokrajino, pa film pripoveduje o življenju kot večnem potovanju, o vračanju vedno istega. Je poročilo o odnosu med generacijami, o spominu in pripovedovanju zgodb; o mostovih med dedi in vnuki, med preteklostjo in prihodnostjo.

O Nagrajencih.

Štefan Kardoš je otroštvo preživel v Križevcih v Prekmurju, kjer je tudi obiskoval prva dva razreda osnovne šole, ostalih šest pa v Gornjih Petrovcih. V Murski Soboti je končal Srednjo ekonomsko šolo, po kateri je bil poslan na obvezno služenje vojaškega roka v Valjevo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenščine in socialne kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti.

Pesmi, prozo in strokovna besedila objavlja v slovenskih literarnih in strokovnih revijah, kot so Mentor, Dialogi, Sodobnost, Slavistična revija in Lindua. Skupaj z Robertom Titanom je pripravil in izdal zbornik Stolpnica na brazdah (2002), v katerem je predstavil mlajše prevajalce in strokovnjake s področja humanistike v Prekmurju. 2003 se je uvrstil skupaj s soavtorjema Normo Bale in Robertom Titanom Felixem med pet finalistov za nagrado kresnik, in sicer z romanom Sekstant. Bil je predsednik Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije. Kot urednik je sodeloval tudi pri založbi Franc-Franc. Za roman Rizling polka (detektivska zgodba o iskanju očeta še nerojenega otroka lepe Rusinje) je leta 2008 prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman. Žirija za podelitev književne nagrade kresnik časopisnega podjetja Delo je ta roman 23. junija 2008 izbrala za najboljši roman leta med 120 deli, dospelimi po razpisu. Pisatelju je bila nagrada svečano podeljena ob kresnem ognju na Rožniku v Ljubljani. V ožjem izboru nominirancev za nagrado so bili še Feri Lainšček, Dušan Šarotar in Nataša Kramberger ter Suzana Tratnik. Leta 2011 se je z romanom Pobočje sončnega griča uvrstil med pet finalistov za isto nagrado. Za avtorja je značilno, da v svojih romanih motivno in tematsko predstavlja pokrajino, v kateri je odraščal in v kateri živi, saj spominja na Križevce in Mursko Soboto, nekaj izsekov opisuje pokrajino onkraj Mure, pa tudi iz Lendave. V Delovih poletnih je objavil kratko zgodbo, ki je napoved novega romana o naših ljudeh v Betlehemu v ZDA. Tako je leta 2017 izdal roman Vse moje Amerike, kjer združuje zgodbo o dedu Šandorju Amerikancu in vnuku K.-ju.

 Janja Magdič, vodja lendavske območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo. Dnevno je v stiku s kulturnimi društvi in skupinami na območju, kjer za barvitost dodatno skrbijo kulturniki slovenske, madžarske, romske, hrvaške in srbske narodne skupnosti. “Pestrost zahteva usklajevanja in prilagajanja, a ona to opravlja z dušo in srcem. Je tudi folklornica, aktivna pri kulturnem dogajanju v Veliki Polani, dva mandata je bila predsednica KD Miška Kranjca in več kot desetletje voditeljica župnijskega karitasa, kjer pomaga še danes.
Na območju Pomurja je pristojna za folklorno dejavnosti, skrbi za vse generacije od najmlajših do najstarejših, od tistih folklornih skupin, ki stremijo k odličnosti, in za tiste, ki plešejo iz čistega užitka in za dušo. Dobro pozna folkloro, saj pleše, odkar pomni, z možem Milanom se zadnjih pet let vrtita pri folklorni skupini Prekmurje Lendava. 

Svoje občutke Janja preliva tudi v verze. “Pesmi piše še od šolskih let, kmalu jih bo izdala v pesniško zbirko.

« 2 of 2 »
25 Shares

Izrazite svoje mnenje

avatar