Končno obramba pred točo tudi v Prekmurju

Severovzhodna Slovenija bo imela od 22. junija letalsko obrambo pred točo, če ne bo zapletov pri končanju postopka javnega naročila izbire izvajalca. Zaradi njegove dozdajšnje dolgotrajnosti so razočarani tako na severovzhodu države, kjer je toča letos že klestila, kot v Letalskem centru Maribor, ki je edini izvajalec te obrambe.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, jim je na podlagi pooblastil 57 občin in denarja ministrstva uspelo zagotoviti dovolj denarja, podpis pogodbe z izvajalcem pa bo mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisani rok objave obvestila za prostovoljno transparentnost. Ta teče od ponedeljka in se izteče 21. junija.

Darko Kralj, vodja projekta protitočne obrambe pri Letalskem centru Maribor, ob tem pravi, da bodo takoj po podpisu zagotavljali obrambo, saj so pripravljeni. Predlagali so sicer, da bi jo začeli prej, vendar zaradi zakonodaje to ni mogoče.

Kralj dodaja, da ne razume in si ne zna razložiti, kaj se je dogajalo letos oziroma zakaj pogodbe tako dolgo ni, saj gre vendarle za utečeno zadevo, vlada pa se je seznanila z informacijo o obrambi pred točo šele 26. aprila, do zdaj pa so potekala pogajanja.

“Veliko škode bi preprečili, čeprav meteorologi še vedno menijo drugače, tudi škodo ob avstrijski meji pred kratkim, ki je bila v veliki meri posledica našega neukrepanja. Upam pa, da ne bo še zdaj kakšnega nepredvidenega zapleta,” še pravi Kralj.

Še bolj ogorčeni so v Pomurju, saj je tam toča klestila že nekajkrat. Kot so poudarjali na seji sveta regije pred dnevi, je bil dogovor o obrambi pred točo sprejet že decembra, zato ne razumejo, da so se birokrati zganili šele čez pol leta.

Vseh 27 pomurskih občin se je že pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno ob možnosti zaščite. “Javnih naročil v tem primeru ne razumem, saj gre vendar za naravno nesrečo, pri kateri je treba ukrepati takoj. Ali bomo ob poplavi ali požaru čakali na javno naročilo, kdo bo šel reševat ali gasit?” je bil slikovit eden od županov.

Župani so se jezili tudi na pet pomurskih občin, ki niso prispevale dodatnega denarja. Menili so, da zbiranje “prostovoljnih prispevkov občin” ni primerno, ampak bi morala država določiti kriterije za plačilo glede na število prebivalcev in velikost občin.

V Pomurju tudi predlagajo, da bi vzpostavili sistem za obrambo oziroma reševanje ob vseh naravnih nesrečah za celo regijo skupaj s sosednjimi pokrajinami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Ministrstvo prispeva do 35 odstotkov denarja

Ministrstvo za obrambo pred točo prispeva do 35 odstotkov denarja, preostalo občine, ki so vključene v izvajanje letalske obrambe pred točo. Prijavilo se je 57 občin z deležem dobrih 158 tisoč evrov, vlada je dodala dobrih 85 tisoč evrov, tako da je bila skupna višina sredstev dobrih 243 tisoč evrov.

Prvotna ponudba izvajalca je bila okoli 400 tisoč evrov, ministrstvo ga je pozvalo, naj ceno zniža, občine pa, da primaknejo še nekaj denarja. Prvi je znižal ponudbo na dobrih 252 tisoč evrov, nekatere občine so prispevale nekaj dodatnega denarja, so pojasnili na ministrstvu.

Letalska obramba pred točo pokriva vseh 27 pomurskih in vseh 41 podravskih občin ter občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske ter občino Podvelka iz koroške regije, skupaj 71 občin in 3.776 kvadratnih kilometrov površin.

Vir :Večer

Izrazite svoje mnenje

avatar