Kolesarska bunker tura ob nekdanji železni zavesi

Zadnjo soboto v maju je Turistično društvo Palinka iz Čentibe organiziralo kolesarsko bunker turo ob nekdanji želeni zavesi. Odlično vreme je kar samo po sebi priložnost za kolesarjenje v naravi. Tudi tokrat je vreme služilo in privabilo skupaj deset kolesarjev, ki so nekdanji dan mladosti izkoristili za precej nenavaden kolesarski izlet, Bunker turo. Start je bil pred vaškim domom v Čentibi, kjer je že dišalo po retaših, saj se je popoldan tam odvijal praznik retašev. Čeprav naj bi pot vodila čez center Lendave, se je organizator odločil za težjo pot, ki se je vila med vinogradi in gozdovi nad Čentibo.

Vzpon je bil naporen celo za dobro pripravljene kolesarje, saj je bilo treba kolesa peš potiskati. Trud je bil poplačan s čudovitim razgledom, na petišovsko polje. Kolesarji so se nato usedli na svoja kolesa. Sledil je ponoven vzpon čez bob stezo med gozdom in vinogradi. Tudi ta vrh je točka s čudovitim pogledom na lendavske gorice, kjer se je v vsej svoji lepoti pokazal razgledni stolp Vinarium. Poti do tja sta kar dve, ena izmed njih je nova cesta tik ob meji med Slovenijo in Madžarsko, ki je bila nedolgo predana svojemu namenu. Del skupine kolesarjev se je raje odločil za vožnjo ob mejnih kamnih, ki pelje skozi gozd. Obe ekipi sta na cilj prišli hkrati, nato pa je sledil manjši vzpon do Piramide. Piramida, kamnito obeležje na najvišji točki Lendavskih Goric, označuje najvišjo nadmorsko višino teh krajev, ki je 327 metrov nad morsko gladino. Na Piramidi je tudi plošča z geodetskimi podatki. Nekoč je tukaj bila opazovalnica in točka, od koder so meščane obveščali o nevarnostih pred turškimi vpadi v mesto.

Od tod je samo še spust, ki kolesarje pripelje do Vinariuma. Razgledni stolp je bil prvi postanek po sedmih kilometrih vožnje navkrebere. Sledil je vzpon na stolp, seveda ne s kolesi, eni so se peljali z dvigalom, drugi pa so se odpravili po stopnicah. Čudovit razgled v štiri dežele je navdušil tiste, ki so bili prvič na lendavski turistični znamenitosti. Prijaznost domačinov se je pokazala, ko so navdušeni kolesarji zapuščali Vinarium. Simona, ki v bližnji hiški pripravlja okusne langoše, je ponudila svoje najbolj zaželen langoš, prekmurski langoš z bučnimi semeni in bučnim oljem. Kako zelo je teknil, se ne da opisati. Toda pred kolesarji je bila še dolga pot, zato so se odpravili naprej. Peljali so se kakšen kilometer, nato pa je kolesarje čakala degustacija lokalnih vin v pravkar odprtem Vinotoču Halas. Mladi gospodar je ponudil izbor svojih najboljših vin. Znova se je pokazalo, da so Lendavčani gostoljubni, saj jih je na mizi čakal domač narezek. Nekateri kolesarji so se spraševali, ali so prišli na kolesarjenje ali na jedačo in pijačo.

Slednjega je bilo za nekaj časa konec, saj se je po spustu mimo nekdanje opekarne začela nova avantura. Vzpon bo Bikešu, ki je zahteval že kar nekaj kondicije. Zadihani kolesarji so po premaganem vzponu zavili do mejnih kamnov in čez zeleno mejo v idilično vasico Ledvakecskes. Od tam je sledil blagodejen spust, in kjer je spust, je tudi vzpon. Sledil je vzpon po asfaltni cesti mimo zapuščene vojašnice nekdanje Madžarske ljudske armade. Danes je to le ruševina, kot večina takih objektov. Sledil je strm spust skozi gozd, po nevarni kolesarski stezi, kjer ima lahko padec s kolesa hujše posledice… Prvi večji postanek je sledil pri jezeru v Lendvadedesu, idilični vasici, ki je videti kot prizorišče iz pravljice o Janku in Metki.

Obvezni veliki špricer za malo evrov je tukaj skoraj neizogiben, kot tudi način priprave. Počitek ob kramljanju hitro mine in maligani imajo dober vpliv na sposobnost premagovanja novih vzponov pri kolesarjih. Vožnja skozi gozdove nad Lendvadedesem je čudovita in naporna, sledil je spust do Lovaszija, kjer je organiziran ogled nenavadnega bunkerja. Madžari so v času hladne vojne dolga leta gradili zaščitne objekte oz. bunkerje vzdolž meje z Jugoslavijo, saj so mislili, da jih bo Jugoslavija napadla. Bunker naj bi nudil zaščito delavcem, ki so delali na bližnjih črpališčih nafte in plina. Impresivni hodnik in zgodbe iz tistih časov so navdušili kolesarje. Do končnega cilja je bilo še kakih petnajst kilometrov cestne vožnje, toda še preden so lahko kolesarji v čentibski zidanici zaužili odličen lendavski bograč in retaše, jih je čakala cestna zapora s pereci in hladnim špricerjem, ki ga je pred svojo nekdanjo domačijo organiziral neutruden kolesar Leon. Taki so pač Lendavčani. Udeleženci, ki so bili drugič na kolesarki turi, so bili enotni, da je bila tokratna še boljša. Če to drži, pa lahko kaj kmalu preverite tudi vi.

Prevožena trasa.

Foto: Dušan Dundek

Razprava na kolesarskem forumu

« 2 of 3 »

 

 

 . 

 

1
Izrazite svoje mnenje

avatar
1 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
0 Comment authors
Recent comment authors
newest oldest most voted
trackback

[…] društvo Palinka Čentiba, kateri smo doslej uspešno organizirali že dve večji kolesarski turi, smo v mesecu septmembru organizirali turo okoli Blatnega jezera. […]