Izšel je jubilejni šestdeseti letopis prekmurskih Madžarov, publikacija Naptár

Priloga tednika Népújság razveseljuje bralce že šestdeset let, publikacija izhaja ob pomoči Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, Pomurske Madžarske narodnostne skupnosti in Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti.
Naptár je kronist dogodkov območja, kjer živimo. Je nepogrešljiva priloga časopisa Nepujsag. Med bralci je zelo priljubljen in ga ob koncu leta z veseljem pričakujejo.

Prva številka publikacije je izšla leta 1960. Ves čas izhaja nemoteno in prihaja v domove zvestih bralcev. Sprva je izhajala pod imenom Muravidéki földművesek naptára. Okrnjene madžarske Izdaje do leta 1963 so bile le prevod slovenskega Zadružnega koledarja. Razlike med izdajama so bile v leposlovju, v slovenski so objavljali mladi prekmurski pisatelji, v madžarski pa Vlaj Lajos in ostali prekmurski mladi madžarski pisci. V letu 1964 je Naptár objavil prve kmetijske članke, s katerimi naj bi pomagali k razvoju kmetijstva tudi na območju, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti. Leta 1966 dobi Naptár samostojen uredniški odbor, do tedaj sta namreč Zadružni koledar in Földművesi naptár imela skupen uredniški odbor. Nov uredniški odbor je v naslednjih letih posebno pozornost namenjal leposlovju.

Knjižica je bila v tistih letih pomemben kronist dogodkov iz naših krajev, kjer so bili v sliki in besedi objavljeni najpomembnejši dogodki preteklega leta. V minulih šestdesetih letih je v publikaciji objavljalo več sto avtorjev, ki so objavili 1726 zapisov od kmetijskih nasvetov do književnosti. Naptár je z zapisi ohranjal vez med življenjem prekmurskega človeka, njegovimi vsakdanjimi težavami, veseljem ter načrti.
Od izida prve številke pa do danes se je Naptár spreminjal vsebinsko, po obsegu in formatu. V začetnih letih je kljub manjšemu številu strokovnih prispevkov bralce dobro informiral o takratnih gospodarskih, političnih in kulturnih dogodkih, vseboval pa je tudi zdravstvene nasvete, kuharske recepte itd.

Ko je delo prevzel nov uredniški odbor, se je koledar obogatil deloma z zgodovinskimi povzetki, deloma tudi z leposlovnimi besedili. Upadalo je število prispevkov s področja kmetijstva, več pa je bilo člankov o ljubiteljski kulturi, kulturnih ustvarjalcih in narodnostni politiki. Nastajale so tudi nove rubrike, med njimi rubrika Éseménynaptár, ki kronološko z besedo in fotografijo predstavlja dejavnosti madžarske narodne skupnosti v Pomurju. V prispevkih se pojavljajo tudi nove teme s področja narodopisja, družboslovja, dvojezičnega izobraževanja, arheoloških izkopavanjih v okolici … V vseh letih izhajanja si je uredniški odbor prizadeval, da bi Naptár ponujal zanimivo branje čim širšemu krogu bralcev. Naštetim temam so se pridružili tudi prispevki s področja domoznanstva.

V novem tisočletju se je vsebinski koncept publikacije nekoliko spremenil. Stalne rubrike so ostale. V njih pa so objavljena daljša besedila o dogajanju v ožjem okolju, o pomembnih mednarodnih in domačih dogodkih, jubilejih, zgodovinskih obletnicah, pomembnih osebnostih – tudi tistih, ki ne izhajajo iz pomurskega madžarskega narodnostnega okolja.
Vse številke letopisa Naptár, od prve do šestdesete, odsevajo duh kraja in časa okolja, v katerem živimo, in so prava zakladnica krajevne zgodovine, domoznanstva in literature.

Izrazite svoje mnenje

avatar