Gornji Lakoš: Moda mine, stil ostane

Kulturno društvo Arany János iz Gornjega Lakoša in podjetje iTrend iz Lendave sta včeraj v tamkajšnjem vaškem domu organizirala modno revijo, na kateri so predstavili kolekcijo oblačil z ljudskimi motivi pokrajine Hetés.

Hetiška narodna noša je tradicionalna noša naših krajev. V času raziskav dr. Edit Kerecsényi hetiška ljudska tekstilna kultura več ni bila živa dediščina. Hetiške ljudske noše takrat že dolgo niso nosili in tudi vezenin niso več izdelovali. V 30. letih 20. stoletja je to dediščino popolnoma izrinila meščanska kultura. Ta zaklad ljudske umetnosti Hetésa je bilo mogoče rekonstruirati le s pomočjo starih kosov oblačila in po spominu starejših žensk. S ponovnim odkritjem tega dragulja madžarske ljudske tekstilne kulture si je dr. Edit Kerecsényi priborila priznanje celotne etnološke stroke, njeno delo pa nadaljuje na našem področju zelo aktivna ga. Eta Török. Za vse, ki se ukvarjajo z ročnim delom, je izmed hetiških vezenin najbolj poznano belo vezenje na platnu, pa tudi količinsko predstavljajo največjo skupino. Večji del teh belih vezenin so tako imenovane prostoročne risbe, z motivi drevesa življenja, sonca, srca in različnih oblik cvetlic, od konca 19. stoletja pa imajo ta platna tudi bogato okrašene in lepo izvezene robove.

Posebnost hetiškemu vezenju daje tudi tako imenovano luknjičasto vezenje. Poudariti pa je treba, da so v okolici Lendave poleg okroglih luknjic vezli tudi kvadrataste, kar je obenem dokaz arhaičnosti, saj vezenina sledi teksturi robustnega platna. S temi vezeninami so okraševali naramne rute, peče, spodnja krila, zaročne robce, hlače, bele predpasnike in naramnice platnenih torb. V našem kraju so bile priljubljene moške in ženske srajce, ki so bile bogato izvezene s tehniko tako imenovanega skritega vboda. Kasneje je belo nit pri ženski noši dopolnila rdeča, nato še modra. Moške srajce pa so bile vedno bele. Vezenje platna z belo, nato pa z rdečo nitjo so v 20. stoletju dopolnile tudi druge barve. To pisano vezenje je bilo v okolici Lendave običajno predvsem za svatbene brisače ter za ženske predpasnike iz črnega klota ali satena, ki so bili spodaj in na robovih izvezeni z nitjo različnih barv in debelin. Zgoraj omenjene podatke smo si pridobili iz knjige avtorjev Mária Kepéné Bihar in Zoltán Lendvai Kepe.

Kulturno društvo Arany Janos se je po lanski razstavi vezenin odločilo, da se bo letos spustilo na pot mode. Mnenja so bili, da je pomembno, da tradicijo približajo mladim. Z veliko mero upanja so zaprosili podjetje »iTrend« Lendava, da jim pomaga pri izpopolnitvi našega projekta in pri pripravi modne revije. Obrnili so se na podjetje Deichmann, ki je vodilno podjetje v prodaji obutve. Na njihovo prošnjo po sodelovanju so se zelo hitro in kar je še pomembnejše, pozitivno odzvali in jim odstopili zaprošene modele obutve. Skozi celo modno revijo smo lahko videli obutev podjetja Deichmann. Mlade članice društva so bile tudi v veliko pomoč, saj so nam včeraj one pokazale najnovejše ustvaritve. 

Na modni reviji so nastopila dekleta, Koša Doris, Koša Dora, Herman Nika, Vida Veronika, Hartman Samira. Za pričeske modelov je poskrbela Kornelija Herman.

 

 

« 1 of 4 »

Izrazite svoje mnenje

avatar