Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše.

Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo.

Prvi november, cerkveni praznik vseh svetih, je bil v obdobju Ljudske republike Slovenije (1948-59) le dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve, od 1989 imenovan dan spomina na mrtve.

Sveče ekološka bomba.

Veliko sveč pomeni tudi veliko odpada V Sloveniji vsako leto prižgemo 23 milijonov oz. 9.000 ton nagrobnih sveč, pri čemer jih kar 11 milijonov zagori v obdobju okoli 1. novembra. Če teh sveč ne predelamo, ustvarimo kar za 4.500 ton odpadkov. Med nagrobnimi svečami je približno 6 odstotkov elektronskih, 94 odstotkov pa je parafinskih s steklenim ali plastičnim ohišjem. Poleg plastike, parafina in kovin en odstotek zbrane odpadne teže predstavljajo tudi baterije, ki vsebujejo nevarne snovi, kakršni sta svinec in živo srebro. Predelati ni mogoče okoli 16 odstotkov celotne mase odpadnih nagrobnih sveč.

Ali bi tudi letos prižgali svečo manj? Predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni. Pridružujmo se sloganu “Bi tudi letos prižgali svečo manj” Zelenega odtisa za čistejše okolje, Ministrstva za okolje in prostor. Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov je naša prednostna naloga, ki pa ni lahka, saj zahteva spremembo našega razmišljanja in tudi navad. Običajno pri kupovanju izdelkov sploh ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati, zato želimo ljudi spodbuditi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko zmanjšujemo sami.

13 Shares

Izrazite svoje mnenje

avatar