Čedalje več komarjev, škropljenja pri nas ne bo

Letošnje večere nam sedenje v družbi še bolj kot pretekla leta kvarijo komarji.

V Evropi jih živi okoli 120 vrst. V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženih 26 vrst. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. Tako dobijo sladkor, ki je osnovni vir energije za vsakdanje energetske potrebe. Samice večine vrst se po oploditvi dodatno hranijo še s krvjo, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. S krvjo se torej hranijo samo samice, ne pa tudi samci. Vsaka samica večkrat odlaga jajčeca, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok.

Medtem ko iščejo gostitelja, preletijo različne razdalje, večina pa od 1,5 do pet kilometrov. Komarjeva samica že na razdalji 35 metrov od gostitelja zazna izdihani ogljikov dioksid žrtve in leti proti njegovem viru. Ko se mu bolj približa, jo privabita še njegov vonj in toplota. Šele v neposredni bližini se orientirajo z vidom in zaznajo obliko, gibanje, jakost svetlobe, kontrast in barve.

Nekaj nasvetov proti letečim nadlogam.

Priporoča se montaža mrež proti komarjem na okna in vrata. Pomembno je, da v okolici svojega doma poskrbimo za to, da se voda v sodih, posodah, žlebovih in raznih predmetih ne zadržuje več kot en teden, saj se v taki vodi hitro razvijejo ličinke. Zaščitimo se lahko tudi z uporabo repilentov in sveč.

Škropljenje – skrajni ukrep.

V Sloveniji so se odločili, da bo škropljenje z insekticidi skrajen ob morebitnem izbruhu bolezni. Na primer, kot je pred leti v Italiji izbruhnila čikungunja.  S škropljenjem sicer lahko pomorimo večino komarske populacije, a zaradi genetske pestrosti jih je nekaj odpornih in ti preživijo. Tako vzgojimo komarja, ki je odporen proti insekticidu. Podobno, kot se dogaja v primeru uporabe antibiotikov. Zadnja škropljenja proti komarjem so v Sloveniji izvajali leta 2007.

Torej, pomagajmo si sami.

Izrazite svoje mnenje

avatar